Ljubljana, 12. maj 2025 – VESNA – zelena stranka v zadnjem letu mandata Vlade RS pod vodstvom dr. Roberta Goloba izdaja t.i. ‘Okoljski račun’ zaradi neizvedbe nekaterih ključnih okoljskih ukrepov. Njihovo izvedbo so stranke vladne koalicije obljubile volivcem, z nesprejemom kršijo lastne zaveze, ne spoštujejo mednarodnih in evropskih zavez, ne spoštujejo volje državljank in državljanov ter ne spoštujejo odločbe Ustavnega sodišča.
So-predsednika VESNE – zelene stranke sta pri tem izpostavila umik podnebnega zakona iz vladne procedure, ne-uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač, nezadostno ukrepanje pri reševanju problematike onesnaženega zraka in nespoštovanje odločbe Ustavnega sodišča o Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
Uroš Macerl, sopredsednik VESNE: »Danes izstavljen »Okoljski račun« Vladi RS predstavlja zgolj opomin za štiri pomembna področja, ki jih vladna koalicija ne zmore oz. ne želi urediti. Govorimo o ne-aktivnostih Vlade RS in o zavestno izgubljenih zakonskih predlogih, odloženih v predale. Račun za neukrepanje bomo v prihodnje morali poravnati vsi Slovenci, danes pa ta račun kot VESNA – zelena stranka izstavljamo Vladi RS in njenemu predsedniku dr. Robertu Golobu. Rok za plačilo je že zamujen in kot družba že plačujemo zamudne obresti. Dajmo poravnati vsaj glavnico.«
Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE: »Na področjih, kot so skrb za zdravje prebivalstva, varovanje čistega okolja in ukrepi za ublažitev posledic podnebnih sprememb, aktivnosti vlad štejejo enako kot njihove zavestne odločitve o ne-aktivnosti. In prav posledice teh odločitev predstavljajo največjo grožnjo prihodnosti Slovenije in njenim prebivalcem; za škodo in posledice že danes plačujemo v zneskih, ki močno presegajo trenutno splošno sprejeto dejstvo o potrebi po povišanju obrambnih izdatkov. V VESNI – zeleni stranki na sklepanje takih političnih kompromisov, katerih posledice bomo drago plačevali mi in generacije za nami, ne pristajamo.«
Štiri področja in strateški dokumenti, ki kljub predvolilnim obljubam in zahtevam Evropske Unije, ostajajo neizvedeni oz. neurejeni:
- Vlada RS je aprila 2025 tik pred obravnavo na vladi umaknila dolgo pričakovani Podnebni zakon, ki je bil med ključnimi zavezami aktualne koalicije. Odločitev ostaja nepojasnena, za stranko VESNA pa je nesprejemljiva in neodgovorna. Umik podnebnega zakona pomeni resno tveganje in celo nazadovanje v prizadevanjih za podnebno nevtralnost in socialno pravičnost. Sprejetje zakona je nujno za uvedbo učinkovite in pravične podnebne politike, ki bo zaščitila tako okolje kot tudi najbolj ranljive skupine prebivalstva.
- Uvedba kavcijskega sistema je na mizi ministra Kumra že nekaj let. Opravljene so bile številne razprave in uvedba ima izjemno, več kot plebiscitarno podporo. Zavlačevanje postaja škodljivo tudi ekonomsko – industrija je večkrat izrazila pripravljenost za sodelovanje, a pogreša jasno zakonodajno pot. Po zadnjih informacijah se koalicija glede uvedbe sistema še vedno zgolj posvetuje. Po podatkih Agencije RS za okolje je Slovenija v letu 2022 zbrala le okoli 58 – 62 % plastenk (cilj EU do konca leta 2025 je zbrati najmanj 77 %, do konca leta 2029 pa najmanj 90 %), kar pomeni, da se država ne približuje cilju, ki ga mora doseči do konca leta 2025. V Sloveniji se več kot 100 milijonov plastenk letno izgubi v okolju ali konča med mešanimi odpadki.
- Po oceni Ministrstva za infrastrukturo iz leta 2017 je bilo, in še vedno je, s prekomernim hrupom obremenjenih okrog 180.000 prebivalcev Slovenije. Izvor je povezan pretežno s prometom. Da bi uredili to področje, je prejšnja vlada leta 2018 sprejela popravke Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Na te popravke se je na Ustavno sodišče pritožilo društvo Ekokrog, ki je leta 2022 uspelo s pritožbo. Sedanja vlada ima od julija 2022, torej skoraj celoten mandat, dolžnost, da uredi to področje, a ga ni. Ker vlada ne spoštuje odločb Ustavnega sodišča, ki določa, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu (julij 2023), to govori tudi o (ne)demokratičnih standardih te vlade.
- Slovenija je v vrhu držav Evropske unije, ki imajo najslabšo kakovost zraka po meritvah delcev PM 2,5. Po zadnjih meritvah smo se znašli v družbi Romunije, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Srbije itd., kjer kažejo meritve, tradicionalno, celo najslabši zrak na svetu. V Podalpski deželi torej živimo v lažnem prepričanju, da dihamo svež in čist zrak in se ne zavedamo, da je onesnažen zrak v letu 2022 povzročil skoraj 2000 smrti, kar je 20-krat več, kot je bilo žrtev prometnih nesreč. Vlada je prvi vzrok – nepravilno kurjenje biomase v malih kurilnih napravah, sicer ustrezno naslovila preko dodatnega denarja za Ekosklad in subvencij za zamenjavo starih kurilnih naprav, pri čemer pa tudi pri ukrepih aktualne vlade umanjka ambicioznosti in celostne ureditve trajnostne mobilnosti.
Poročilo: Okoljski račun vlade Roberta Goloba
