Zakaj je kavcijski sistem za embalažo pijač dobra ideja

V nekaterih evropskih državah kavcijski sistem poznajo že več kot 30 let. Uporablja se za zbiranje pločevink, plastenk in steklenic, ki jih usmerja v recikliranje. Deluje tako, da kupec ob nakupu pijač plača kavcijo, ki jo dobi izplačano, ko prazno embalažo vrne na eno od zbirnih mest. Ta so v trgovini ali njeni bližini. Večja so opremljena s posebnimi avtomati, v katere se vstavi nepoškodovana embalaža, v manjših pa jih sprejemajo na blagajni. Čitalnik prebere črtne kode in izpiše se bon z navedeno vrednostjo kavcije. Kupec potem ta bon lahko na blagajni zamenja za gotovino, ga vnovči pri nakupu, ali prenese na svoj račun. 

Večino obstoječih sistemov je centraliziranih in jih upravlja ena neprofitna organizacija, sestavljena iz proizvajalcev pijač in trgovcev. Deluje po načelih proizvajalčeve podaljšane odgovornosti. Financira se preko treh virov.  Prvi vir je embalažnina, ki jo vplačujejo proizvajalci za vsak kos embalaže, dane na trg. Drugi vir so prihodki prodanih materialov reciklerjem, tretji vir pa so nevnovčene kavcije. Organizacija skrbi za vzpostavitev zbirnih mest, logistiko zbrane embalaže do reciklerjev, skrbi za informacijski sistem ter finančne tokove kavcij. 

Analize kažejo, da takšni sistemi prinašajo pomembne prednosti za okolje, gospodarstvo, občine in ljudi. Zato smo septembra lani v Eko krogu pričeli kampanjo za njegovo vzpostavitev v Sloveniji. V začetku decembra 2021 smo Ministrstvu za okolje in prostor poslali predlog sprememb Zakona o varstvu okolja ter Uredbe o ravnanju z embalažo pijač. Uvedbo kavcijskega sistema je ministrstvo podprlo, predlog so podprle tudi nekatere politične stranke. Kavcijski sistem odločno podpira javnost – na naš vprašalnik je odgovorilo 2000 ljudi, 99 % njegovo uvedbo podpira. Konec januarja letos ga je podrlo še Združenje proizvajalcev pijač. 

Ob tolikšni podpori se nadejam, da bo zaživel že do leta 2024, najkasneje pa 2025.

Plastenke v recikliranje, ne v naravo

Kavcijske sisteme za zbiranje plastenk, pločevink in stekla poznajo že v 12 evropskih državah, do leta 2025 pa bo teh držav že 26. Nov zagon so dobili po sprejemu evropske direktive, ki omejuje uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Med njimi so tudi plastenke za pijače. Do leta 2025 jih bomo morali reciklirati 77 %, do leta 2030 pa že 90 %. V Sloveniji jih za recikliranje zdaj zberemo samo 41%.

Z obstoječim sistemom ne bo šlo

Avstrijsko ministrstvo je glede doseganja cilja recikliranja plastenk  pripravilo analizo štirih scenarijev. Ocenili so, da z obstoječim sistemom ločenega zbiranja lahko dosežejo največ 80 %, preostalih 10 % pa bi morali izločiti iz mešanih odpadkov. To bi pomenilo dodatno sortiranje velike količine mešanih komunalnih odpadkov za izločanje 1 % materiala, kolikor v skupni količini teh odpadkov predstavljajo plastenke. Glede na učinek bi to predstavljalo nesorazmerno visoke stroške. Od vseh štirih scenarijev se je kavcijski sistem izkazal za najbolj učinkovitega iz okoljskega vidika ter iz vidikov doseganja ciljev in ekonomske učinkovitosti. Kavcijski sistem bo tam deloval leta 2025.

Ugotovitve avstrijske analize se ujemajo z analizo  evropskih držav o deležih recikliranja plastenk v državah s kavcijskim sistemom. V petih od skupaj enajstih držav reciklirajo več kot 80 % plastenk, v petih pa že več kot 90 %. Za Slovaško in Latvijo, ki sta sistem pričeli uporabljati pred kratkim, podatkov še ni. 

Prednosti za okolje

Ena glavnih prednosti kavcijskih sistemov je zmanjšanje smetenja, pravzaprav brez kavcijskega sistema manj smetenja sploh ni mogoče doseči. Preprosto zato, ker denarna vrednost embalaže, ki jo predstavlja kavcija, zmanjša verjetnost, da bodo ljudje embalažo odvrgli v okolje kot smeti. V Nemčiji so pred uvedbo obveznega kavcijskega sistema ocenili, da embalaža za pijače za enkratno uporabo predstavlja približno petino celotne količine smeti. Leta 2002 je bilo po vsej državi odvrženih približno 1 do 2 milijardi kosov embalaže za pijače za enkratno uporabo. Po uvedbi kavcijskega sistema se je odmetavanje embalaže za pijače, vključene v sistem, zmanjšalo na »skoraj nič«.  V Estoniji so pred uvedbo kavcijskega sistema analizirali sestavo smeti ob cestah, takrat je embalaža za pijače predstavljala do 80 % pobranih smeti. Enaka raziskava je dve leti po uvedbi kavcijskega sistema pokazala, da se je delež embalaže za pijače v smeteh spustil pod 10 %.

Večina plastike (99%) je še vedno narejene iz fosilnih virov: surove nafte, zemeljskega plina ali premoga. Če se bosta proizvodnja in uporaba plastike še naprej povečevali, bo ta do leta 2050 predstavljala 20 % svetovne porabe nafte, danes je ta delež ocenjen na 7 %. Globalna proizvodnja in sežig plastike sta samo leta 2019 prispevala emisije toplogrednih plinov v obsegu 189 termoelektrarn na premog. Kavcijski sistem za embalažo pijač zbere do trikrat več ločeno zbranega PET materiala v primerjavi s klasičnim ločenim zbiranjem odpadne embalaže. Za zniževanje ogljičnega odtisa plastenk pa je pomembno še, da se v nove plastenke dodaja čim večji delež reciklirane plastike. Na Švedskem zaradi kavcijskega sistema vsako leto zmanjšajo izpuste CO2 za 180.000 ton.

Prednosti za gospodarstvo

Prednost kavcijskega sistema je, da zbere velike količine odpadne embalaže pijač, ki je dovolj čista, da se jo lahko vedno znova reciklira nazaj v embalažo za pijače. Ob sedanjem 41 % recikliranju v Sloveniji v naravi in v sežigu vsako leto izgubimo 137 milijonov plastenk. Če bi jih še naprej reciklirali z enako nizko stopnjo, bi jih gospodarstvo do leta 2025 izgubilo 400 milijonov, do leta 2030 pa že milijardo.

Kmalu lahko pričakujemo, da bodo tudi pri nas proizvajalci v celoti finančno odgovorni za embalažo – torej tudi potem, ko ta postane odpadek. Zaenkrat še velja t.i. deljena odgovornost, po kateri ločeno zbiranje v gospodinjstvih in vso s tem povezano infrastrukturo plačujemo gospodinjstva ter zbrano odpadno embalažo brezplačno oddajamo embalažnim družbam. Strošek proizvajalca nastane šele po tem prevzemu. Ocenjuje se, da vsaj 60 – 70 % celotnega stroška ravnanja z odpadno embalažo plačujemo gospodinjstva. 

Primerjave v evropskih državah kažejo, da so stroški za proizvajalce pijač v državah s kavcijskim sistemom nižji od stroškov v državah, ki kavcijskega sistema nimajo.

Prednosti za občine in državo

Kavcijski sistem prinaša prihranke občinam pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Prihranki izhajajo iz dejstva, da se določeni stroški občin za čiščenje smetenja, zbiranje, obdelavo in odlaganje znižajo ali pa se jim občine v celoti izognejo. Nizozemska študija o učinkih kavcijskega sistema  je pokazala prihranke stroškov glede na obstoječe sisteme zbiranja od 5,5 do 8 milijonov evrov in maksimalni prihranek pri stroških čiščenja smetenja do 80 milijonov evrov. Skupni prihranki pri občinskih stroških zaradi uvedbe kavcijskega sistema na Škotskem so ocenjeni na  5,3 do 9,2 milijona funtov.

Od začetka leta 2021 velja še dajatev v proračun EU v višini 0,8 EUR na kilogram nereciklirane odpadne plastične embalaže, nastale v posamezni državi članici. Po ocenah bo Slovenija za leto 2021 plačala okvirno 10 milijonov EUR dajatve, v letu 2022 pa že 11 milijonov. Ker kavcijski sistem zajame več plastenk in jih usmeri v recikliranje, se bo znižala tudi ta dajatev. Za koliko pa bo odvisno od učinkovitosti sistema.

Strategija razvoja Slovenije ocenjuje, da smo pod povprečjem EU glede učinkovitosti rabe virov in energije. Slovensko gospodarstvo je odvisno od uvoza surovin, kar predstavlja visoko tveganje, slovenska podjetja pa zaostajajo za povprečjem EU pri izvajanju ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo. Kavcijski sistem bo prispeval k večji snovni produktivnosti našega gospodarstva in večji neodvisnosti od dolgih dobavnih verig.

Nova zelena delovna mesta

Pomembne prednosti zaposlovanja pri preusmerjanju odpadkov stran od odlaganja so bile preučene v številnih študijah, ki dokazujejo, da višja stopnja recikliranja vedno vodi v znatno povečanje števila delovnih mest. Študija Inštituta za recikliranje embalaže iz leta 2010 je pokazala, da ob upoštevanju sistemskih parametrov in zmogljivosti sistema kavcijski sistemi ustvarijo 11- do 38-krat več delovnih mest kot sistem recikliranja na podlagi ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Število novih delovnih mest, ki jih bodo na Slovaškem ustvarili z uvedbo kavcijskega sistema za steklenice in pločevinke za enkratno uporabo, je ocenjeno na od 250 do 360.

Erika Oblak, Eko krog

Erika je ekonomistka, ki se že dobrih 20 let v okoljskih nevladnih organizacijah ukvarja z odpadki, krožnim gospodarstvom in globalno pravičnostjo pri delitvi naravnih virov. Sodeluje z domačimi, evropskimi in globalnimi neprofitnimi mrežami. Trenutno v društvu Eko krog vodi kampanjo Zaprimo krog za vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač.

Predhodna objava

“V mrtvem okolju je nemogoče kogarkoli nahraniti.” ali: Komu bi zares škodila prepoved glifosfata?

Naslednja objava

V VESNI težave z odpadki jemljemo resno

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Nastavitve zasebnosti shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitve za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve