SVINČENA SADRA – OKOLJSKI KRIMINAL

Erika Oblak

Pred dnevi so slovenski mediji spet poročali o okoljskem kriminalu. Tokrat se je na kmetijskih površinah na Koroškem znašla sadra, ki tudi do 33-krat presega mejne vrednosti vsebnosti svinca. VESNA – zelena stranka se sprašuje, kaj vse si okoljski kriminal še lahko dovoli, preden bodo tisti, ki so za to poklicani, odreagirali sorazmerno s posledicami teh dejanj. 

Svinec je zdravju zelo nevaren, še posebej zato, ker lahko v zgornjih plasteh prsti vztraja več sto let. Pri obdelavi s svincem močno obremenjene prsti je človek izpostavljen neposrednemu vnosu v telo in tudi preko zaužitja rastlin, ki na takih tleh rastejo. Poseben problem je onesnažen prah, ki se s prsti dviguje v zrak in nabira na površinah rastlin. Svinec vpliva na okvare funkcije možganske skorje, ki se kažejo kot lažje duševne zaostalosti, hiperaktivnost, motnje vedenja in druge razvojne motnje. Negativne učinke ima na vse organske sisteme, vpliva na imunski sistem, reprodukcijo in razvoj, na ledvice … 

Največjemu tveganju so izpostavljeni otroci do sedmega leta. 

Neučinkovitost institucij

To, kar se je zgodilo na Koroškem, je skratka resen okoljski kriminal. Vpleteni hitijo zatrjevati, da niso ničesar krivi: ne kmetje, ne posrednik, ne podjetja. Enako se je pred meseci zgodilo pri divjem odlaganju blat iz čistilnih naprav, za kar ne bo, kot kaže, nihče odgovarjal. V obeh primerih je v okolju nastala velika, dolgoročna škoda, na Koroškem celo na površinah, kjer se prideluje hrana. 

Okoljskega kriminala v Sloveniji nismo nikoli resno preganjali. Še več: tudi nadzor ne deluje. Onesnaževalci si sami naročijo in plačajo emisijske monitoringe, Inšpektorat za okolje pa že leta opozarja na kadrovsko podhranjenost, zaradi katere se kopičijo neobdelane zadeve. Dežurnega okoljskega inšpektorja nimamo – kot bi se okoljske nesreče in kriminal dogajali zgolj od ponedeljka do petka, od sedmih do treh. Šele pred dvema letoma so na državnem tožilstvu oblikovali posebno skupino tožilcev za pregon okoljskega kriminala.

V VESNI ne moremo razumeti, da po letih opozoril civilne družbe, medijev in Varuha človekovih pravic politika in državne institucije niso nikoli resno ukrepale. Ali pa pravzaprav razumemo, saj iz izkušenj vemo, da je v Sloveniji korupcija glavni razlog za številne okoljske probleme, onesnaževanje in okoljski kriminal. Leta 2021 se je Slovenija po indeksu zaznave korupcije Transparency International odrezala najslabše po letu 2013. Po nekaterih ocenah v koruptivnih dejanjih letno izgubimo 3,5 milijarde evrov oziroma 7,5 % slovenskega bruto domačega proizvoda.

Zaveza Vesne

S korupcijo in okoljskim kriminalom se bomo v VESNI – zeleni stranki resno spoprijeli, pri čemer vidimo pomembno vlogo v okrepljenem sodelovanju z uradom Evropskega javnega tožilca. Ključne so neodvisne in kadrovsko okrepljene državne institucije: Računsko sodišče, Nacionalni preiskovalni urad, Komisija za preprečevanje korupcije, Inšpektorat za okolje ter tožilstvo. Prenesli in izvajali bomo evropsko Direktivo o zaščiti žvižgačev ter poskrbeli, da žvižgačev, kritičnih novinarjev in nevladnih organizacij ne bo dovoljeno ustrahovati.

Naš cilj je jasen: ničelna toleranca do korupcije in okoljskega kriminala.