Pomlad v slovenskem kmetijstvu – kmetijstvo za prihodnost

Urša Zgojznik in Uroš Macerl na tiskovni konferenci

Na prvi dan pomladi je predsedstvo VESNE – zelene stranke ob 11.30 uri na ljubljanskem Kongresnem trgu novinarkam, novinarjem in zainteresirani javnosti predstavilo svojo skrb glede stanja slovenskega kmetijstva in nujnosti čimprejšnjega načrtovanja ukrepov za prihodnost. Stališča glede “Pomladi v slovenskem kmetijstvu – kmetijstvu za prihodnost” sta predstavila sopredsednika VESNE Urša Zgojznik in Uroš Macerl.

V minulem decembru je Računsko sodišče Republike Slovenije v izdanem revizijskem poročilu Zagotavljanje prehranske varnosti s pomočjo prehranske samooskrbe opozorilo, da ima Slovenija, ki je sicer že tradicionalno neto uvoznica agroživilskih proizvodov, že leta največji primanjkljaj pri mesu, sadju, vrtninah, izdelkih iz žit, moke, škroba ali mleka. Ob tem, da se površina kmetijskih zemljišč v uporabi zmanjšuje in da Slovenije še vedno nima jasnih ciljev in ukrepov glede zvišanja stopnje samooskrbe. Dodaten problem povzroča nesorazmerje med kvaliteto hrane na eni in količino zavržene hrane na drugi strani. Slovenija v primeru ustavitve uvoza iz tujine tudi nima dovolj rezerv za zagotavljanje hrane za svoje prebivalstvo. 

S tiskovno konferenco je VESNA opozorila na šibkost Slovenije na področju kmetijstva in samooskrbe, zaradi česar se pričakuje porast cen hrane v prihodnje. Zato sta Urša Zgojznik in Uroš Macerl poudarila, da je čas, da se začnemo pogovarjati o resnih strategijah, ukrepih in investicijah. Urša Zgojznik je v uvodu povedala, da mora biti »kmetijstvo v glavah vseh nas priznano kot strateško pomembna dejavnost. Šele od tu dalje lahko ob pravilnem ravnanju povečamo stopnjo samooskrbe s hrano, ob hkratnem povišanju kakovosti slovenskih kmetijskih proizvodov.«

Urša Zgojznik je tudi poudarila, da » je Slovenija v večji meri država manjših krajev, občin, naselij in vasi, zato je razvoj podeželja pomemben, potrebno je zagotavljati aktivno in živo podeželje. Na ta način spodbujamo delovna mesta in ohranjamo kulturno dediščino. Skrb moramo nameniti tudi avtohtonim rastlinam in živalim, ohranjati moramo biotsko raznovrstnost in pestrost, predvsem negozdnih travniških površin, kar pa je edino mogoče s sonaravnim delovanjem človeka oziroma kmeta. Takega kmeta, ki kmetuje trajnostno z mislijo na ohranjanje semen, divjih opraševalcev, itd. Prav tako je pomemben tudi socialni vidik trajnostnega razvoja, saj biti kmet v Sloveniji danes pomeni poklic, poln tveganj in nezanesljive prihodnosti.”

O delu kmeta je več spregovoril Uroš Macerl, sam tudi ekološki kmet: “Delo kmeta je danes razvrednoteno, cenovno podcenjeno. To je poklic, ki zahteva celega človeka, od zgodnjih jutranjih ur, do zame večkrat doglih noči prebitih v hlevu, pa tudi v vsakem vremenu, v vsakem letnem času. Biti kmet pa pomeni tudi veliko odgovornost, odgovornost do ohranjanja čiste narave in ne-onesnaževanja kmetijskih površin, ki jih obdelujem ali uporabljam kot pašnike za svojo živino.”

Kaj vse je v kmetijstvu danes narobe? “Tako evropska kot slovenska politika nadaljujeta z vzpodbudami industrijski pridelavi hrane, dovoljujeta nadaljevanje uporabe rakotvronih herbicidov in spodbujata uvod gensko spremenjene hrane. Narobe je to, da kmet in kupec več nimata stika. Med njiju sta se vsak s svojimi interesi vrinila trg in ozkogledna politika.”

Glavni izziv za kmetijstvo v prihodnje je, sta poudarila sopredsednika, zato doseči čim boljše razmerje med potrebo po zagotavljanju zadostne količine hrane in njeno kvaliteto ter na drugi strani ohranjanje zdravja in biotske raznolikosti okolja, v katerem to hrano pridelujemo. Za dosego tega strateškega cilja moramo zagotoviti, da bosta poklic kmeta in znanje, potrebno za kvalitetno in ekološko sprejemljivo kmetovanje, preživela. Položaj kmeta in pravico končnega kupca kmetijskih proizvodov, da uživa zdravo hrano, je potrebno dvigniti na raven, kot si jo zaslužita. Tukaj je ozkim interesom trgovskih multinacionalk in vsakokratne politike potrebno reči STOP.

Ukrepi, ki sta jih sopredsednika naštela in ki jih VESNA načrtuje v svojem programu:

  • povečanje slovenskih kmetijskih površin za pridelavo rastlin, zelenjave, sadja in medu, skratka pridelkov, namenjenih prehrani ljudi in ne živinoreji;
  • povečanje spodbud pridelovalcem za njihovo medsebojno povezovanje in preusmeritev iz konvencionalnega v ekološko in biodinamično kmetovanje;
  • uvedba sistemskih ukrepov za dvig prihodkov in perspektivnosti poklica kmeta;
  • uvedba zelenega javnega naročanja, torej biološko in lokalno pridelane hrane, s čimer bomo razširili trg in zagotovili, da bodo pridelovalci najkakovostnejša živila lažje prodali;
  • uporaba digitalizacije in preciznega kmetijstva ter optimizacija uporabe umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev;
  • ukrepi za prilagajanje na podnebne spremembe v kmetijstvu (npr. raba avtohtonih vrst in vrst, ki so odpornejše na podnebne spremembe, npr. stotine hektarjev posajenih s koruzo, ki je občutljiva na poletne suše, je potrebno nadomestiti s pridelavo žitaric, ki se žanjejo na začetku julija);
  • dosledno izvajanje ukrepov za zmanjševanje izgub pri pridelavi in predelavi hrane ter količin zavržene hrane v gospodinjstvih in institucijah v javnem sektorju (vrtci, šole, bolnice itd.) ter uzakonitev obveznosti nadaljnje uporabe zavržene hrane za izdelavo komposta. V Sloveniji zavržemo tretjino pridelane hrane!;
  • zmanjšanje porabe mesa in strožje kaznovanje nehumanega ravnanja z živalmi.
  • zagotavljanje kakovostne prehrane za otroke in mladostnike, ki živijo v socialno ogroženih družinah.
Urša Zgojznik in Uroš Macerl na tiskovni konferenci
Avtor fotografije: Boštjan Selinšek
Predhodna objava

Vesna pozna moč narave in mehko moč poezije.

Naslednja objava

Slovenski predsodki do zelene

1 thought on “Pomlad v slovenskem kmetijstvu – kmetijstvo za prihodnost

  1. Med ukrepe bi lahko prišteli še pomoč pri povezovanju lastnikov obdelovalne zemlje in kandidatov, ki bi radi obdelovali zemljo. S tem mislim, da smo nekateri že malo v letih in znucani, imamo pa nekaj izkušenj in predvsem smo še živi. Nimamo pa nikogar, ki bi nasledil nas v funkciji dobrega gospodarja, upravljavca tega koščka zemljice.
    Če si lahko z mojo pripombo kaj pomagate, oz vam kaj pomeni…. vam povem, da bi meni pomenilo ogromno!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Nastavitve zasebnosti shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitve za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve