Čista osnova – kako deluje Evropska unija
Evropska unija je združenje 27 držav, ki so z združitvijo del odločanja prenesle na skupne institucije in tako pridobile večjo moč in prednost pri odločanju o zadevah, ki se tičejo vseh državljanov Evrope.
Glavne institucije Evropske unije so:
- Evropski parlament, ki predstavlja glas vseh državljanov Evropske unije,
- Evropska komisija, ki je izvršilni organ, podoben nacionalni vladi,
- Evropski svet, ki združuje voditelje vseh držav oz. vlad EU,
- Svet Evropske unije, ki ga sestavljajo ministri vlad in skupaj z Evropskim parlamentom predstavlja glavno zakonodajno telo.
Najvišjo raven odločanja predstavlja Evropski svet, ki določa strategije, skupne usmeritve in prednostne naloge Evropske unije.
Prva naloga Evropske unije (ustanovitev leta 1950) je bila vzpostaviti enotni trg za blago in storitve, nato ustvariti enotno valuto itd. Med ključne usmeritve današnjega časa pa sodi rešitev gospodarske krize in, s tem povezan, tudi boj proti podnebnim spremembam.
Evropski zeleni dogovor (European Green Deal)
Junija 2019 je Evropski svet sprejel strateško agendo podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope. Evropska komisija je nato kot prihodnjo osrednjo razvojno strategijo Evrope, pa tudi kot odziv na potrebo po uresničevanju zahtev Pariškega sporazuma, pripravila paket političnih pobud in predlogov in ga poimenovala Evropski zeleni dogovor. Decembra istega leta ga je podprl tudi Evropski svet.
Temeljni cilj Evropskega zelenega dogovora je do leta 2050 “postati prva podnebno nevtralna celina.” (Evropska komisija)
Evropski zeleni dogovor je torej sklop zakonodajnih pobud, ki bi do leta 2050 preoblikoval Evropsko unijo v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo ter ji pomagal pri dosegu ciljev:
- ničelne neto emisije toplogrednih plinov
- gospodarska rast bo ločena od rabe virov
- noben človek in noben kraj ne bo prezrt.
Evropski zeleni dogovor se je nato izkazal tudi kot ključen način za okrevanje gospodarstva po pandemiji COVID-19.
Pri tem pa ne gre samo za zakonodajne predloge, temveč tudi financiranje ukrepov, ki bodo pripeljali Evropo do cilja. Za tovrstne naložbe namenja Evropska komisija 30 % celotnega proračuna v letih 2021-2028 in velik del posebnega instrumenta za okrevanje po pandemiji Next Generation EU.
Pobude zelenega dogovora
Uresničevanje zelenega dogovora poteka preko oblikovanja različnih pobud, kar konkretno pomeni pripravo različnih strategij, akcijskih načrtov, programov itd.
Glavne pobude zelenega dogovora so (Evropski svet):
- “Pripravljeni na 55”
- Evropska podnebna pravila
- Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam
- Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030
- Strategija „od vil do vilic“
- Evropska industrijska strategija
- Akcijski načrt za krožno gospodarstvo
- Baterije in odpadne baterije
- Pravični prehod
- Čista in varna energija po dostopnih cenah
- Strategija EU na področju kemikalij za trajnostnost
- Pobude za trajnostno in pametno mobilnost
- Strategija za gozdove in uvoz, ki ne povzroča krčenja gozdov
Pripravljeni na 55 (“Fit for 55”)
Paket podnebno-energetskih ukrepov, imenovan “Fit for 55” oziroma Pripravljeni na 55 je Evropska komisija prvič predstavila 14. julija 2021. Gre za najpomembnejši in najzajetnejši sklop zakonodajnih predlogov, ki bi zagotovil zmanjšanje izpustov toplogrednih za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 glede na leto 1990.
S tem paketom zakonodajnih predlogov bo Evropska unija opravila revizijo in posodobitev zakonodaje na področju podnebja, energije in prometa ter predstavila tudi nove ukrepe. Gre za sklop zakonov, ki vplivajo praktično na celotno delovanje in življenje naše družbe.
Paket Pripravljeni na 55 vsebuje naslednje zakonodajne predloge in pobude:
- Sistem EU za trgovanje z emisijami
- Cilji držav članic glede zmanjšanja emisij
- Emisije in odvzemi zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva
- Energija iz obnovljivih virov
- Energijska učinkovitost
- Infrastruktura za alternativna goriva
- Standardi emisij CO2 za avtomobile in kombinirana vozila
- Obdavčitev energije
- Mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah
- Trajnostna letalska goriva
- Okolju prijaznejša goriva v ladijskem prometu
- Socialni sklad za podnebje
Po predstavitvi Evropske komisije sledi sprejem paketa v Evropskem parlamentu in nato še na Svetu EU.
Zapisala: Urša Zgojznik