Sežigalnice odpadkov v Evropi pogosto promovirajo kot varen način odlaganja odpadkov, tako za zdravje ljudi kot za okolje. Vendar, ali to res drži? Obvezne meritve sežiganja odpadkov, ki se nanašajo na strupena onesnaževala, so v resnici omejene, zato ne predstavljajo reprezentativnega vzorca, ki bi prikazal dejansko stanje.
Predpisi in določbe, ki se nanašajo na meritve oziroma kemične analize, se osredotočajo zgolj na nekaj kloriranih dioksinov in furanov, medtem ko je veliko drugih onesnaževal – kot so na primer bromirani dioksini in PFAS – prezrtih.
Veliko težavo predstavljajo obstojna organska onesnaževala (POPs), znana kot »večne kemikalije«. To so organske spojine, ki so odporne na naravno kemično razgradnjo in na vplive bioloških ter fotolitičnih procesov. So strupene kemikalije, ki negativno vplivajo na človeško zdravje in okolje po vsem svetu, zato je izrednega pomena, da se javnost spozna s škodljivostjo obstojnih organskih onesnaževal.
Ljudje, ki živijo v bližini sežigalnic odpadkov, bi morali biti seznanjeni z vsemi dejavniki tveganja, ki lahko vplivajo na njihovo zdravje. Izvedeti morajo, da poleg običajnih obratovalnih razmer obstajajo tudi druge, neobičajne razmere, kot so zagoni in zaustavitve, v katerih se tveganja za prekoračitev mejnih vrednosti močno povečajo.
Za oceno dejanskega vpliva sežiganja odpadkov na okolje in zdravje ljudi je bila opravljena raziskava o prisotnosti POPs v biomatricah. Študija je del vseevropskega raziskovalnega projekta biomonitoringa o emisijah organskih onesnaževal v možni povezavi s sežiganjem odpadkov. Projekt poteka v letih 2021 in 2022, sočasno v treh državah: v Litvi (Kaunas), Španiji (Valdemingomez) in na Češkem (Plzen).
Meritve so se osredotočale na naslednja onesnaževala:
- poliklorirani dibenzodioksini in poliklorirani dibenzofurani (PCDD/F in PXDD/F);
- policiklični aromatski ogljikovodik (PAH);
- per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS).
V raziskavi so uporabljali biološke teste, pri katerih se z analitično metodo določi koncentracija ali moč snovi, ki vpliva na živali ali rastline oziroma na žive celice ali tkiva. Raziskava temelji na skrbnem vzorčenju biomarkerjev na območju treh sežigalnic odpadkov. Kot biomatrice so bili v tej študiji uporabljeni piščančja jajca, borove iglice in mahovi.
ToxicoWatch je fundacija s sedežem na Nizozemskem, kot znanstveni partner pa sodeluje s tremi okoljskimi organizacijami: z Ekologi v akciji iz Španije, z Žiedinė Ekonomik iz Litve ter s Hnutí duha na Češkem; usklajuje jih organizacija Zero Waste Europe.
Izsledki raziskav kažejo, da je na območjih omenjenih sežigalnic – v jajcih domačih piščancev, v borovih iglicah in v mahovih – mogoče najti visoko vsebnost nevarnih snovi. Naj navedemo nekatere ugotovitve …
Kaunas – Litva
- 83 % vzorčenih jajc presega omejitve EU za varno hrano.
- 75 % borovih iglic ima, v primerjavi z referenčnim virom, povišane ravni dioksina (PCDD/F).
Plzen – Češka
- 89 % vzorčenih jajc ni v skladu z omejitvijo EU za dioksine v jajcih.
- 75 % jajc presega omejitve EU za dl-PCB in 38 % za PCDD/F.
Valdemingomez – Španija
- Visoke ravni dioksinov PCDD/F najdemo v borovih iglicah: 75-kratno povečanje v primerjavi z referenčnim virom.
- Rezultati analize dioksina v mahovih kažejo močno povišanje (20-kratno) in dl-PCB (50-kratno) v primerjavi z referenčnim virom.
Analiza piščančjih jajc v okolici sežigalnic je pokazala, da je večina jajc presegla mejne vrednosti, ki veljajo za hrano in so določene v uredbi EU 2017/644. Če so bila jajca namenjena komercialnemu trgu, bi morala biti uničena.
Rezultati analize so pokazali visoke ravni dioksina v borovih iglicah in mahovih v bližini sežigalnic odpadkov. Raziskava opozarja na onesnaženje okolja s strupenimi snovmi, kot so dioksini (PCDD/F) ter dioksinom podobni PCB, PAH in PFAS.
Bolj natančni podatki raziskave so navedeni v študiji, ki je priložena temu povzetku.
Na podlagi ugotovitev raziskave Zero Waste Europe priporoča naslednje:
- Raziskave po metodi biomonitoringa naj postanejo obvezne za vse obstoječe projekte sežiganja po Evropi. Skupnosti, ki živijo v bližini sežigalnic odpadkov, je nujno treba ozavestiti o zdravstvenih in varnostnih tveganjih obratovanja sežigalnice, vključno z zagoni in zaustavitvami, ko se tveganja prekoračitve mejnih vrednosti močno povečajo.
- Določiti bi morali stalne meritve kloriranih in bromiranih dioksinov.
- Uvesti je treba moratorij na nove projekte sežiganja odpadkov in razviti postopno opuščanje načrtov za obstoječe.
- Financirati in spodbujati je treba alternative metode, ki nadomeščajo sežiganje odpadkov.
Povzeto in prevedeno po: A. Arkenbout & K. Bouman;
The True Toxic Toll: Biomonitoring research results – Czech Republic, Lithuania, Spain, 2021; Executive Summary; Harlingen, The Netherlans, TOXICOWATCH FOUNDATION, December 2021