Ljubljana, 28. 11. 2023 – VESNA – zelena stranka spremlja primer odvzema 24 krav rejcu iz Posavja, ki te dni dobiva vse globlje politične razsežnosti in nesorazmerno veliko pozornosti. Ta je v prvi vrsti dimna zavesa tako na strani vlade kot opozicije, ki sta se znašli pod plazom kritik, afer in netransparentnosti. VESNA si vselej prizadeva za spoštovanje dobrobiti živali, ki pa je v omenjeni zgodbi dejansko postranskega pomena, saj ob postopku, kot je bil izveden, ta dobrobit ni bila zagotovljena in je na koncu sprožila dvome in nezaupanje tako v pristojne institucije, nevladne organizacije, politiko in tudi tiste slovenske kmete, ki s svojimi živalmi zgledno ravnajo. V VESNI poudarjamo nujnost spoštovanja predpisov in izražamo zahtevo po kompetentnem ravnanju inšpekcijskih služb, ob spoštovanju načel pravne države. Prav tako pa pozivamo vladajočo politiko, da vzvode moči izkoristi za reševanje preštevilnih kriz naše države in ne zlorablja primera nekaj živali za dodatno poglabljanje umetnih političnih delitev.
Uroš Macerl, sopredsednik VESNE, ekološki kmet: “V stanju, v kakršnem je Slovenija danes, kjer poplavna obnova stoji, kjer ne vemo, kako bomo dobili potrebna sredstva, kjer se ne uresničuje nobena od napovedanih reform … je to, da se vsa slovenska politika – tako opozicijska kot vladna – ukvarja s sicer nesrečnim primerom 30 glav živine, naravnost absurdno. Prav tako je absurdno to, kako se želi del politike preko te zgodbe prikazati kot zagovornik kmeta. Že več kot 30 let sem kmet in z gotovostjo trdim, da je bilo vsem vladam do sedaj, tako desnim kot levim, za položaj kmeta le malo mar. Zato se ta položaj tudi stalno slabša. Kot ekološkemu kmetu, vključenemu v ukrep dobrobiti živali, mi je seveda pomembno, da se za živali primerno skrbi ves čas in verjamem, da velika večina kmetov to tudi počne. Seveda so tudi izjeme in za te je treba predvideti sankcije. Pri sankcijah pa je treba biti previden in res upoštevati vse okoliščine, vse ukrepe pa izvesti strokovno in ne povzročati še dodatnega stresa prizadetim živalim.”
Četudi je za kogarkoli, ki ni bil neposredno udeležen, zelo nehvaležno komentirati konkreten primer, lahko sklenemo, da je imel primer odvzema izključno negativne posledice na vse vključene: Živali so poleg slabe oskrbe utrpele še dodaten stres ob neustrezni izvedbi postopka. Pristojne službe so zaradi nestrokovnosti izgubile ugled in zaupanje javnosti, prav tako pa si nakopale nezaupanje in jezo kmetov, s katerimi morajo v prihodnje sodelovati. Nevladne organizacije, ki skrbijo za zaščito živali, so deležne groženj in tudi očitkov o zlorabi tovrstnih situacij za povečanje lastnih sredstev. Kmetje so prikazani kot sistematični kršitelji dobrobiti živali, prav tako pa potisnjeni v negotov položaj, kjer pravila niso več jasna in ne veljajo vedno in za vse enako, pač pa so odvisna od samovolje predstavnikov pristojnih služb.
Postopki odvzema so jasni in so bili določeni že pred sprejemom “sporne” novele. Z vidika kmeta morajo veljati določeni postopki in odvzem mora biti uporabljen kot skrajni ukrep, ko predhodno izrečene sankcije niso upoštevane in se stanje skrbi za živali ne izboljšuje oz. so živali ogrožene. Ukrep mora biti izveden strokovno pravilno, skladno s postopki, vključene morajo biti vse pristojne službe. Če nam gre za zaščito živali, mora biti dobrobit teh na prvem mestu – tudi v takem postopku.
