Bruselj – Ljubljana, 13. 10. 2023 – Države članice so v Stalnem odboru Komisije za rastline, živali, hrano in krmo glasovale o ponovnem podaljšanju dovoljenja za rabo glifosata. Predlog za kar 10-letno podaljšanje rabe glifosata v EU ni dobil potrebne večine; postopek žal s tem še ni zaključen. Predlog komisije bo šel na pritožbeni odbor, ki bo o njem odločal novembra. Zelene stranke vidimo prepoved rabe glifosata v EU kot enega ključnih načinov za zaščito biotske raznolikosti ter zagotavljanja varne in kakovostne prehrane in samooskrbe. Herbicid glifosat ubija vse rastline, razen tistih, ki so genetsko spremenjene tako, da so nanj tolerantne – posledično pa njegova raba vodi v zgubo pestrosti rastlinskega sveta. Prav biotska pestrost je osnova zdravih ekosistemov; ti pa so bistveni tudi za dobrobit človeka. Poleg okoljskega, raba glifosata sproža tudi zdravstveno tveganje, saj gre za snovi, ki imajo dokazane negativne učinke na zdravje ljudi.
Uroš Macerl, sopredsednik VESNE, ekološki kmet: “Evropske zelene stranke podaljšanju rabe glifosata odločno nasprotujemo ravno zaradi ocenjenih tveganj za zdravje ljudi kot velikih vplivov na uničenje biotske raznovrstnosti, ki je osnova prehranske samooskrbe. Vsi politiki, ki trdijo, da brez glifosata ne zmoremo zagotavljati ter da bomo odvisni od uvoza manj kakovostnih živil iz območij s slabšo regulacijo, s svojimi izjavami in zavajanji strašijo ljudi. Da je možno tudi drugače, kaže več tisoč ekoloških kmetij širom Evrope – in njihovo število še narašča. Kot kmet sicer razumem nekatere res redke izjemne primere, kjer je bila to v danih okoliščinah edina možnost, ki je kmetom ostala, a dokler za to ni ustrezne regulacije ter nedvoumnih omejitev, bi tudi taka raba pomenila le vstop na trg skozi stranska vrata. V VESNI bomo vedno branili dostop do zdrave, kakovostne in lokalno pridelane hrane, za kar pa moramo evropskim kmetom omogočiti ustrezne pogoje, finančne spodbude in primerno plačilo, ne pa jih riniti v nekonkurenčnost.”
Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE: “Priča smo še eni zgodbi, kjer politika podlega interesom kapitala. Monsanto in njegovi lobiji so v obdobju po objavi poročila IARC posegli po vprašljivih lobističnih taktikah, organizirali so kampanje v zagovor glifosatu, pred ključnimi zaslišanji so prirejali razkošne večerje za evroposlance … Francoski mediji so razkrili, da je Monsanto v letih 2016 in 2017 najel lobistično podjetje Fleishman Hillard, ki je zbralo dolg seznam nasprotnikov Monsanta, na katerem se je znašlo približno 200 imen novinarjev, politikov ter drugih oseb. Monsanto je lobističnemu podjetju izplačalo več kot 14,5 milijon evrov, kar je veliko več od vsote, ki sta jo obe podjetji prijavili v EU register transparentnosti. Nas pa vseeno veseli, da se morda počasi dviga zavest, da z uporabo strupov naše kmetijstvo ni boljše, ampak trpijo narava, okolje, živali in ljudje – 5 let nazaj namreč za tako odločitev ni bilo potrebne večine med državami članicami.”
O glifosatu
Glifosat je eden najpogosteje uporabljenih herbicidov, ki se uporablja v kmetijstvu, gozdarstvu, vrtovih pa tudi vodnih okoljih. Herbicid na osnovi glifosata je Monsanto patentiral v 70. letih 20. stoletja, tržen pa je pod imenom Roundup. Gre za totalni herbicid, ki uniči vse rastline, razen, če so te genetsko spremenjene na način, da so proti njemu odporne. Glifosat ima tudi antibakterijski učinek in povzroča odmiranje določenih bakterij, ki živijo v prsti. S tem se spremenita sestava in kompozicija mikrobioma v prsti. Glifosat se v rastlino absorbira preko listov, od tam pa doseže vse dele rastline: liste, semena ter korenine. Siromašenje rastlinskega sveta na obdelovalnih površinah povzroča upad v populacijah žuželk, kar dalje vodi v upadanje vrst ptic ter netopirjev.
Globalna poraba glifosata na letni ravni znaša približno milijon ton; njegovi ostanki pa se v hrani in krmi ohranjajo še približno leto dni. Na ravni EU kar 48 % testiranih vzorcev prsti vsebuje zelo visoke koncentracije ostankov glifosata. V Sloveniji je bilo v letu 2022 prodanih 68 ton glifosata (vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin).
Glifosat in rak
Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC), ki deluje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, v poročilu iz leta 2015 ugotavlja, da je glifosat verjetno rakotvoren za človeka; pri tem je Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) zanemarila neodvisne študije, ki dokazujejo povezavo med glifosatom in pojavnostjo raka pri ljudeh in objavila nasprotujoč sklep, da glifosat najverjetneje ni rakotvoren za ljudi.
Zaradi neskladja med ugotovitvami IARC in EFSA je Evropska komisija zaprosila za oceno potencialne nevarnosti glifosata za ljudi še Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA), ki pa je ugotovila, da IARC dokazi niso zadostni, da bi lahko glifosat uvrstili v skupino rakotvornih snovi. Zaradi poročila IARC, na podlagi katerega je na tisoče obolelih v ZDA za rakom vložilo odškodninske tožbe proti Monsantu, škandaloznih potvarjanj raziskav ter drugih afer (t. i. Monsanto Papers), ki so sprožile zaskrbljenost v javnosti in močne pomisleke v politiki, je Evropska komisija decembra 2017 podaljšala odobritev glifosata za 5 let in ne 15, kakršna je bila praksa.
Neodvisne študije, ki dokazujejo povezavo med uporabo glifosata in rakom pri ljudeh, so s strani EU spregledane in označene za nezanesljive. Preiskava organizacije Corporate Europe Observatory, ki se ukvarja z raziskovanjem vpliva lobijev na snovanje politik v EU, pa je ugotovila, da kar 80 % raziskovalcev, ki so sodelovali v raziskavi EFSA iz leta 2015, ni objavilo izjav o konfliktu interesov.
Znotraj EU bi se torej glifosat moral uvrstiti v rakotvorno skupino 1B. To je kategorija snovi, ki veljajo za potencialno rakotvorne za ljudi. Skladno z Uredbo ES o fitofarmacevtskih sredstvih pa uporaba takšnih snovi ne sme biti odobrena.
Neodvisni strokovnjaki (npr. Prof. dr. Violette Geissen pri tem svarijo, da EFSA pri svoji oceni o karcinogenosti glifosata ne upošteva pomembne poti izpostavljenosti glifosatu in s tem povezanega tveganja za zdravje ljudi. EFSA namreč ne upošteva izpostavljenosti ostankom glifosata v zraku in prahu v stanovanjskih prostorih. Glifosat je vseprisoten v prahu v notranjih prostorih, tudi v prostorih, ki so daleč stran od kraja aplikacije; prenaša se z vetrno erozijo po zraku daleč od kraja aplikacije.
Postopek ponovnega ocenjevanja
Postopek ponovnega ocenjevanja se je pričel aprila 2019, ko se je oblikovala Ocenjevalna skupina za glifosat (vanjo so imenovane štiri države članice: Francija, Madžarska, Nizozemska ter Švedska).
Že isto leto je Group for Glyphosate Renewal, skupina osmih podjetij, ki jo vodi Bayer, od 2018 tudi lastnik Monsanta, oddala uradno vlogo za ponovno odobritev glifosata za rabo v herbicidih.
Postopek ponovnega ocenjevanja je t. i. izvedbeni akt Evropske komisije, ki temelji na Uredbi ES 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet. Odgovorno strokovno telo v postopku je Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je v postopku odgovorna za pregled kriterijev ponovne registracije glifosata, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je pripravila oceno tveganja o usklajenem razvrščanju in označevanju glifosata.
ECHA še naprej zagovarja obstoječo uvrstitev glifosata kot »kronično toksičnega za vodne organizme«, EFSA pa v danem časovnem roku ni uspela dokončati ocene zaradi manka podatkov, kar je vodilo v začasno podaljšanje odobritve leta 2022, ki velja do 15. decembra 2023. Julija letos je EFSA objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da uporaba glifosata ne predstavlja potencialnih področij zaskrbljenosti za zdravje ljudi, živali in okolja.
Stališče EFSA, da uporaba glifosata ne predstavlja področja zaskrbljenosti za zdravje v kmetijski rabi, je zavajajoče, saj pravzaprav ne pomeni, da uporaba glifosata ni zaskrbljujoča v vseh rabah. Npr. EFSA ugotavlja, da uporaba glifosata prinaša dolgoročno tveganje za sesalce v »samo« 12 od 23 načinov rabe.
Kritična podatkovna vrzel je tudi manko podatkov o sekundarni sestavini glifosatne formulacije Dodigenu 4180, ki tvori do 10 % formule. EFSA o tej sestavini od proizvajalcev ni prejela podatkov in priznavajo, da brez teh podatkov ne morejo podati dokončne ocene tveganja.
Tudi glede učinkov glifosata na biotsko pestrost EFSA ne daje dokončne ocene, saj ni zastavljene harmonizirane metodologije.
Številni poslanci Evropskega parlamenta v Odboru za okolje menijo, da je pripravljenost EK, da glifosat ponovno odobrijo kljub manjkajočim ključnim podatkom, skrb vzbujajoča.
Postopek odločanja o predlogu Evropske komisije (EK)
12. in 13. oktobra 2023 so države članice glasovale o ponovnem podaljšanju dovoljenja v Stalnem odboru za rastline, živali, hrano in krmo. Za sprejetje predloga EK o podaljšanju se odloča s kvalificirano večino.
Ker ni bila dosežena kvalificirana večina za ali proti predlogu EK, lahko EK vloži revidiran predlog ali pa ga predloži Odboru za pritožbe. Če v Komisiji za pritožbe sprejmejo sklep proti, potem izvedbeni akt ne sme stopiti v veljavo. V kolikor ni odločitve s kvalificirano večino za ali proti v Odboru za pritožbe, lahko EK uveljavi podaljšanje dovoljenja brez odobritve Sveta.
Evropski parlament (EP) nima bistvenih pristojnosti v postopku. Poslanci lahko vložijo ugovor, nimajo pa pravice veta. EK naj bi upoštevala stališče EP, de facto pa to ni potrebno.
Ključni problemi za Zelene/EFA v EP:
- Zaskrbljujoče je prikrivanje podatkov o sekundarni sestavini, ki tvori kar 10 % formule.
- Nesprejemljivo je, da Svet ministrov sistematično predaja odgovornost spoprijemanja s perečimi vprašanji na države članice.
- Visoko dolgotrajno tveganje za sesalce, ki je ugotovljeno v več kot pol reprezentativnih načinih rabe glifosata, bi morala biti podlaga za zavrnitev podaljšanja.
- Zaradi nezaključene ocene tveganja prehranske ogroženosti za potrošnike zaradi vsebnosti glifosata, se glifosata ne sme odobriti.
- Zaradi škodljivih vplivov glifosata na biotsko pestrost ter njegovih antimikrobnih učinkov, ki predstavljajo nesprejemljivo tveganje za okolje, ponovna odobritev glifosata ne sme biti sprejeta.
