Ljubljana, 11. december 2023 – VESNA – zelena stranka danes pozorno spremlja, kakšno stališče bo Slovenija podala na sestanku Sveta za kmetijstvo in ribištvo v Bruslju na predlog uredbe o novih genomskih tehnikah (prej: gensko spremenjenih organizmih – GSO). Brez kakršnegakoli javnega posveta in kljub ostremu nasprotovanju civilne družbe in stroke so namreč v preteklih tednih glede tega vprašanja odločali poslanci v odborih Državnega zbora za kmetijstvo in zadeve Evropske unije ter – ob nekaj manjših zadržkih – podprli predlog uredbe. Le državni svet je podal odklonilno mnenje, ki pa ni obvezujoče. Glede na to, da gre za uredbo, ki omogoča enormne dobičke kapitala ter resno ogroža varnost in kakovost evropske prehrane kot tudi dostop do semen, ni odveč vprašanje, ali poslanci sploh vedo, o čem so odločali. VESNA Vlado Republike Slovenije poziva k odklonitvi podpore predlagani uredbi ter odpiranju javne razprave o prehranski varnosti Slovenije in Evrope.
Semena so ključ naše prehranske suverenosti. Kakršenkoli poseg v spremembo zakonodaje na tem področju mora biti temeljito premišljen in sprejet na osnovi širše družbene podpore, ne pa na osnovi pogovorov za zaprtimi vrati v korist mednarodnih agrokemičnih korporacij. Naravnost zastrašujoče je, s kakšno brezbrižnostjo odločevalci sprejemajo tako pomembne predpise, ki lahko resno ogrozijo prehransko varnost Evropejk in Evropejcev.
VESNA se sprašuje, v čigavem imenu slovenska vlada podpira uredbo, ki ogroža prihodnjo pridelavo hrane ter prehransko samooskrbo. Po dostopnih podatkih javnomnenjskih raziskav so namreč državljani močno zadržani do GSO oz. novih genomskih tehnik. Se Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ga kot prostočasno aktivnost še vedno vodi kar minister za obrambo kot tudi poslanci DZ RS, sploh zavedajo, da gre pri tej uredbi za osnovno vprašanje prehranske varnosti, za svobodo odločanja in izbire potrošnikov in za osnovo našega zdravja in zdravja ekosistemov, na katerih sloni naša prehranska suverenost? Če bi se tega zavedali, bi morali jasno in glasno ustaviti postopek in odpreti širšo strokovno in javno razpravo o potencialnih negativnih učinkih te uredbe na zdravje ljudi in okolja ter pravice kmetov do izbire in dostopa do semenskega materiala. Šele po taki širši razpravi bi lahko legitimno predstavljali stališče Slovenije v Bruslju.
Ponovno gre za kompleksna vprašanja, ki jih vladajoči skrbno skrivajo pred ljudmi, četudi gre za področje, ki se dotika prav vsakogar: kakšno hrano bomo uživali in za kakšno ceno. Ali se zavedamo, kaj pomeni neoznačevanje živil, vzgojenih iz gensko spremenjenih semen? Si takšna živila želimo na krožnikih? Si kmetje želijo biti podvrženi interesom največjih korporacij, prisiljeni v nakupe gensko spremenjenih semen in ob tem plačevanje patentov teh korporacij? Si želimo omejevati in postopno z njiv in polic izriniti domače, avtohtone vrste? Vse to namreč pomeni podpora uredbi, zato Vlado RS pozivamo k pravočasnemu ukrepanju.
