Ljubljana, 7. december 2023 – VESNA – zelena stranka je na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo oz. ministra mag. Bojana Kumra naslovila odprto pismo z naslovom “Prilagajanje podnebnim spremembam”. V odprtem pismu VESNA ministra opozarja na sprejete mednarodne in nacionalne strateške dokumente, s katerimi želi svet doseči, da bi dvig globalne temperature omejili na 1,5 °C. V Sloveniji žal lahko vidimo, da strategije ostanejo zgolj črka na papirju in se ne prelivajo niti v konkretne akcijske načrte, kaj šele uresničevanje danih zavez. Evropska komisija je v začetku leta 2021 sprejela Strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, v kateri v uvodu ugotavlja, da je treba ukrepati zdaj, k čemur VESNA poziva tudi ministra. Slovenija se namreč uvršča med tiste države članice (skupno le 4), ki Komisiji še niso predložile nacionalne strategije oziroma načrta prilagajanja podnebnim spremembam. Če kdaj, smo se lahko ob letošnjih uničujočih naravnih ujmah zavedli, kako hude so posledice podnebnih sprememb in kako slabo smo odporni proti njim. Slovenija pa se po oceni višine škode na prebivalca umešča v sam evropski vrh.
EEA je objavila poročilo o gospodarski škodi zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov v Evropi, v katerem ugotavlja, da gospodarski stroški zaradi vremena in podnebnih sprememb z leti naraščajo in so v obdobju od 1980 do 2022 v EU povzročili za 650 milijard evrov škode. Po podatkih EEA se Slovenija – s 3.542 evrov gospodarske škode na prebivalca – uvršča v sam vrh v EU, pri čemer niti niso zajeti podatki o škodi, ki so jo povzročile letošnje poplave in poletna neurja.
Konec leta 2016 je nastal Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam (SOPPS), ki mu vse do danes ni sledil podrobnejši izvedbeni načrt. Kot je razvidno iz Resolucije o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050, ki povzema ugotovitve osnutka Poročila o izvajanju SOPPS v obdobju 2016-2020, ključni ukrepi SOPPS, ki naj bi jih Slovenija realizirala do leta 2020, niso bili izvedeni: še vedno ni povezovanja na medresorski ravni, kot tudi ne na relaciji država – lokalna raven; nimamo nacionalne kontaktne točke; ni sodelovanja z zasebnim sektorjem kot tudi ne med odločevalci in raziskovalci; ni napredka pri pripravi kazalnikov in ocen ranljivosti.
Tudi predlog Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih virov (v nadaljevanju: ZORF), ki ga je vlada 23. novembra 2023 posredovala v zakonodajni postopek po nujnem postopku in brez sodelovanja civilne družbe, lahko predstavlja tveganje na področju blaženja podnebnih sprememb. Ukrepi, zlasti pa investicije, usmerjene v krepitev odpornosti infrastrukture na podnebne spremembe, posegajo v Podnebni zakon, ki je še v pripravi. Sprejem ZORF bi bilo potrebno predhodno uskladiti s Podnebnim zakonom. Bojimo se, da bomo z ZORF ponavljali nepopravljive napake iz preteklosti, ki so rezultirale v zgrešenih investicijah: prednostno vlaganje v izgradnjo cest in zanemarjanje železniške mreže, TEŠ6, kanal C0 ipd.
VESNA ministra poziva, da skladno s pooblastili prepreči naložbe države v netrajnostno infrastrukturo, s katero so nas slovenske vlade v preteklih desetletjih potiskale v odvisnost od infrastrukture in tehnologij, ki vzdržujejo netrajnostne vzorce na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju.
Odprto-pismo_MOPE_7.12.2023