Nujno prednostno reševanje 4 področij po-poplavne sanacije

Savinjska dolina, 11. 8. 2023: Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE – zelene stranke vse dni po poplavah na terenu, kot prostovoljka, aktivno pomaga pri reševanju uničujočih posledic katastrofe v domači Zgornji Savinjski dolini. Območje je danes obiskala tudi Vlada Republike Slovenije; predsednik dr. Robert Golob je skupaj z župani iskal rešitve za lokalno prebivalstvo in gospodarstvo. VESNA – zelena stranka na tem mestu, na podlagi izkušenj iz terena, Vlado RS poziva k prednostnemu reševanju štirih (4) področij: ravnanje z odpadki, urejanje rečnih strug, krizno komuniciranje ter sistemsko reševanje posledic podnebnih sprememb.

Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE: “Na terenu se vsak dan pojavljajo nove težave, ki jih skušamo reševati lokalno, sproti. Pri tem sodelujejo tako lokalne oblasti, civilna zaščita, različne organizacije in prostovoljci. Iskrena hvala vsem za pomoč v naši dolini! Ob vsakodnevnem spopadanju s posledicami poplav pa se odstirajo tudi globlje težave, ki jih bomo morali urgentno, a sistemsko nasloviti. V VESNI zato, na podlagi izkušenj iz prvih ‘bojnih’ vrst, podajamo pobudo Vladi za prednostno reševanje nekaterih vprašanj kot tudi sistemsko spopadanje s posledicami podnebnih sprememb.”

1. Ravnanje z odpadki: Te dni nastajajo ogromne količine odpadkov, nekateri predstavljajo tudi resno tveganje za zdravje. Odvoz je trenutno otežen zaradi zamudnih birokratskih postopkov ter velikanskih stroškov, ki pri tem nastajajo za občine; še posebej so obremenjene manjše občine z omejenimi kadrovskimi in finančnimi viri. Vlado pozivamo, da poišče urgentno rešitev za poenostavljen odvoz na deponije in zagotovi sredstva, ki ne bodo še dodatno obremenjevala že tako najbolj prizadetih občin.

2. Urejanje rečnih strug: Ko se poplavna voda počasi umika, se bolje pokaže spremenjena slika rečnih strug, polnih odpada. Močan poplavni val je za seboj pustil na tone proda. To se kaže skozi plitvejše rečne struge, kar ob novih padavinah pomeni še hujše tveganje; voda bi se še prej razlila po dolinah in uničila še tisto, kar je ostalo. Nujno – še pred jesenskim deževjem – je treba poskrbeti za odvoz proda in naplavin ter ustrezno čiščenje in poglobitev rečnih strug, da se izognemo novi katastrofi. Poleg tega je sedaj, še preden se nazaj vzpostavijo občutljivi rečni ekosistemi, najbolj primeren trenutek za take posege.

3. Krizno komuniciranje na najbolj prizadetih območjih: Velika zahvala za reševanje gre civilni zaščiti, a na terenu ugotavljamo, da je organizirana tako, da regijski štabi zajemajo večja območja, občinski štabi določenega mikroobmočja pa so premalo povezani. Zato je nujno vzpostaviti enote za informiranje in krizno komuniciranje, ki bodo organizirane na smiselnih manjših območjih in bodo prebivalcem ažurno zagotavljale vse informacije, ključne za njihovo obveščenost (npr. oskrba z vodo, odvoz odpadkov, kontaktne številke za pomoč na terenu, dostop do nujne materialne pomoči itd.). Informiranje mora teči preko enotne točke (npr. spletno mesto), da ne bodo prebivalci, ki se izčrpani trudijo reševati ostanke svojega premoženja, še dodatno obremenjeni z iskanjem informacij, razpršenih po različnih (žal ne vedno usklajenih) virih.

4. Sistemsko reševanje posledic podnebnih sprememb in ukrepi prilagajanja nanje: To je področje, ki ga moramo začeti urejati takoj. Poplave so, kot v zadnjem tednu opozarjajo številni strokovnjaki, tudi posledica neustrezne pripravljenosti na spopadanje s podnebnimi spremembami, še posebej področja prilagajanja nanje. Žal moramo danes, zaradi desetletij napačnih odločitev, sprejeti dejstvo, da bodo različne naravne katastrofe postale neizogiben del naše bližnje prihodnosti. Posledice je nujno sanirati, hkrati pa moramo biti v največji možni meri pripravljeni na takšne dogodke tudi v zelo bližnji prihodnosti. Treba je povezati različne stroke in različna področja upravljanja, da se zagotovijo sistemske rešitve pri preprečevanju nesreč, organizaciji pomoči in sanaciji ter kriznem komuniciranju v primeru, ko pride do katastrof. Področje je bilo predolgo zanemarjeno in čas je, da pride na vrh politične agende.

Predhodna objava

Dan globalnega ekološkega dolga v 2023: 2. avgust

Naslednja objava

300 dni pred evropskimi volitvami EU in Slovenija pred največjimi izzivi

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Nastavitve zasebnosti shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitve za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve