Bruselj, Ljubljana, 12. 7. 2023: Po včerajšnji razpravi so danes poslanci_ke Evropskega parlamenta opravili_e glasovanje o Uredbi EU o obnovi narave. Predlagana uredba je bila sprejeta. To je z vidika nujnosti ohranjanja in reševanja – s strani človeka oškodovanih – naravnih okolij še zadnja rešilna bilka, na kar je poslance_ke opozorilo tudi okoli 6.000 znanstvenikov_ic, ki pa niso prepričali_e desnih populistov. Zavrnitev uredbe in zamik sprejemanja predpisov o obnovi narave v nedoločeno prihodnost bi pomenila odmik od zelenih zavez, ki jih je Evropska unija dala tako svojim državljanom_kam kot mednarodni skupnosti. VESNA – zelena stranka je poskušala podporo Uredbi pridobiti preko slovenskih evropskih poslancev_k, na katere je 29. 6. naslovila odprto pismo s pozivom, naj ne vršijo napadov na naravo, ki daje dom in kruh nam vsem. Slovenski_e poslanci_ke so glasovali_e: 4x ZA (Brglez, Grošelj, Joveva, Nemec) in 4x PROTI (Bogovič, Novak, Tomc, Zver).
Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE: “Narava nam je dala priložnost, poslancem_kam je namenila prošnjo, naj bodo njen glas – hvala vsem, ki ste slišali ta poziv. Skupaj zmoremo velike premike. Verjamem, da bodo vsi_e poslanci_ke, ki so danes glasovali_e za naravo, nekoč o današnjem dnevu ponosno razlagali svojim otrokom. Posledice naših odločitev namreč nosimo prav vsi, ko se spopadamo s posledicami suš na eni in poplav na drugi strani, vse daljšimi in pogostejšimi vročinskimi valovi, požari, ogroženo prehransko varnostjo, pomanjkanjem vode … Cena populizmov je prepogosto žal tudi cena naše skupne prihodnosti. A v VESNI se veselimo, da poskus EPP za zavrnitev uredbe ni uspel ter danes večinsko sprejete odločitve “ZA” in ukrepov, ki bodo sledili – za naravo, za naš skupni dom. Vsem poslancem_kam, ki so danes glasovali_e proti pa v razmislek tale misel iz stare indijanske prerokbe, ki se žal čedalje bolj približuje: ‘Šele takrat, ko bo posekano zadnje drevo, šele takrat, ko bo zastrupljena zadnja reka, šele takrat, ko bo ujeta zadnja riba, šele potem boste ugotovili, da denarja ni moč jesti.’ “
Uroš Macerl, sopredsednik VESNE: “Izid glasovanja je obliž na rano okolju in vsem, ki se za okolje borimo. Kljub temu, da je končen izid ugoden, “ZA” naravo, ne smemo pozabiti, da je bila pot do sem težka in napeta do zadnjega trenutka. Med razpravo se je večkrat pokazalo, da skrajni populizem, ki ga je v tej zgodbi vodila Evropska ljudska stranka (EPP), ne sliši argumentov – ne le politike, ampak tudi znanosti. Gre za stranke, ki so na oblast prišle s strašenjem pred migranti, a je ravno zaradi njihovih odločitev migracij vse več – nov begunski val bodo predstavljali ravno podnebni migranti. Njihovo glasovanje “PROTI” odstira politično realnost, polno zelenega zavajanja, brez pripravljenosti za konkretne ukrepe.”
Uredba določa pravno zavezujoče cilje in pomaga pospešiti prizadevanja za obnovo degradiranih ekosistemov, predvsem tistih, ki imajo pomembno vlogo pri spopadanju s podnebnimi spremembami, kot so gozdovi, šotišča, mokrišča, morja in oceani. Članice EU bodo morale do leta 2030 vzpostaviti ukrepe za obnovo 20 % kopenskih in morskih območij, do leta 2050 pa za vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti. Več kot 80 % habitatov je v slabem stanju ohranjenosti. Uredbo so poleg zelenih in levosredinskih politikov podprle tudi številne (mednarodne) okoljske organizacije in celo velika podjetja (npr. Nestle in Unilever, ki sicer ne veljata za ravno okoljsko naravnana), ki so v tem prepoznala nove poslovne in razvojne priložnosti. Ključno težo pa bi morali dati mnenju in podporo okoli 6.000 znanstvenikov_ic, ki so v svojem odprtem pismu ovrgli najpogostejše “argumente” nasprotnikov Uredbe – zavajanja, da bi uredba ogrozila delovna mesta, predvsem na škodo kmetijstva in ribištva.
