Ljubljana, 25. 9. 2023 – Na današnji, 7. seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana (MOL) se obetata dva posega v socialni položaj družin in v blaginjo predšolskih otrok. S prvim predlogom bi MOL programe v vrtcih podražil za 27 odstotkov, staršem otrok, za katere je MOL dolžna kriti del cene programa, pa bi povečal plačila v povprečju za 15 odstotkov. Samostojna svetnica VESNE – zelene stranke dr. Jasminka Dedić se s podražitvijo cen vrtcev ne strinja in poziva MOL k umiku točke z dnevnega reda. Mestna svetnica MOL prav tako poziva, da naj pripravi nov izračun, ki bo vključeval tudi finančna sredstva, ki jih Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) namenja iz Evropskega jamstva za otroke – gre za skoraj 43 milijonov EUR za leto 2022 oz. 50,4 milijona EUR letno v letih 2023 in 2024. Z drugim predlogom pa MOL niža normative za notranje igralne površine v javnih in koncesioniranih vrtcih MOL na 2 m2 na otroka. Tudi tukaj dr. Dedić izraža nestrinjanje in predlaga umik točke iz dnevnega reda seje.
Danes se bodo mestni_e svetniki_ce seznanili_e s Poročilom o izvrševanju proračuna MOL v prvem polletju 2023. Z dvema intervencijama MOL neposredno posega v socialni položaj družin in dobrobit predšolskih otrok. Na pojasnila župana Jankovića dr. Dedić odgovarja, da nov predlog višine plačil ne vključuje nezanemarljivo velikega dela finančnih sredstev, ki jih ministrstvo (MVI) namenja iz Evropskega jamstva za otroke. Gre za skoraj 43 milijonov EUR za leto 2022 oz. 50,4 milijona EUR letno v letih 2023 in 2024. Predlog svetnice dr. Jasminke Dedić za umik točke.
Z drugim predlogom MOL niža normative za notranje igralne površine v javnih vrtcih MOL, in sicer iz najmanj 3 m2 na otroka (za otroke do drugega leta starosti) oz. 2,6 m2 na otroka (za otroke od drugega do tretjega leta starosti in 1,75 m2 na otroka (za otroke od tretjega leta starosti do vstopa v šolo), kot so veljali dosedanji normativi, na 2 m2 na otroka. Mestna svetnica nasprotuje znižanju normativov, saj bi znižanje normativov prizadelo tudi tiste javne vrtce MOL, ki zadostijo normativom iz spremenjenega Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca. MOL znižanje normativov za notranje igralne površine namreč utemeljuje s tem, da sprememba Pravilnika v 19. členu dopušča odstopanje od minimalnega normativa 3 m2 na otroka za tiste vrtce, ki zaradi zagotovitve notranje igralne površine 3 m2, ne bi mogli sprejeti vseh vpisanih otrok. Kar pa ne pomeni, da lahko občina ustanoviteljica zniža normative notranje igralne površine na 2 m2 na otroka, kar je dvakrat manjša od priporočene igralne površine 4 m2, za vse javne vrtce, ne glede na to, ali posamezni vrtci izpolnjujejo minimalne normative ali ne. Predlog svetnice dr. Jasminke Dedić za umik točke.
Dr. Jasminka Dedić, mestna svetnica VESNE – zelene stranke v MOL: “Da Ljubljana že dolgo ni več zelena prestolnica, je vsem, ki pobližje spremljamo načrtovanje in projekte v MOL, jasno že nekaj časa. Sedaj pa se z novimi ukrepi kaže, da tudi socialna ni več. Nasprotno – postaja mesto neenakosti. Poleg izrazite gentrifikacije, na katero opozarja čedalje več strokovnjakov, se odmik od socialnega kaže tudi z napovedanimi podražitvami vrtcev, ki bodo močno prizadeli številne družine – in take podražitve niso utemeljene, saj Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje prispeva kar nekaj dodatnih sredstev, s katerimi bi lahko to breme poravnali brez občutnega obremenjevanja družin. Na kakovost bivanja otrok v vrtcih pa vpliva tudi napovedano zmanjšanje kvadrature igralnih površin. Ukrepi, ki so usmerjeni izrazito proti družinam, so ne nazadnje morda tudi posledica tega, da je vodenje občine po novem povsem v moških rokah. Še ena od neenakosti, ki se slikajo v Ljubljani.”
Ob tem je mestna svetnica MOL spomnila tudi na četrto zavezo k spoštovanju Evropskega stebra socialnih pravic, s katero se je župan Zoran Janković zavezal, da bo mesto Ljubljana krepila predšolsko varstvo otrok (načelo 11). In sicer v zavezi, ki jo je župan podpisal v novembru 2020, se je Ljubljana zavezala, da bo investirala 25 milijonov EUR letno za obnovo vrtcev in šol s ciljem izboljšati energetsko učinkovitost in povečati prostorske kapacitete, da bodo lahko sprejeli več otrok.
Za 7. sejo Mestnega sveta MOL je dr. Dedić pripravila tudi dve svetniški pobudi. V svetniškem ustnem vprašanju na župana Zorana Jankovića naslavlja vprašanje, zakaj na podžupansko funkcijo v MOL ni imenovana nobena ženska. Namreč, po odstopu mestne svetnice Tjaše Ficko, ki je bila, poleg štirih podžupanov, edina podžupanja, na tej funkciji ni več nobene ženske. Po mnenju mestne svetnice dr. Jasminke Dedić je nesprejemljivo, da so na najvišjih mestih odločanja v MOL izključno moški. To je tudi v nasprotju z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških, ki v 30. členu samoupravnim lokalnim skupnostim nalaga, da »spodbujajo in ustvarjajo enake možnosti v okviru svojih pristojnosti ter pri sprejemanju ukrepov in aktivnosti, pomembnih za ustvarjanje enakih možnosti, upoštevajo vidik enakosti spolov«. Zato je mestna svetnica napovedala, da bodo v VESNI – zeleni stranki pripravili predlog spremembe Statuta MOL, in sicer na način, da bo zagotovljena uravnotežena zastopanost spolov v različnih organih upravljanja in odločanja.
V pisnem svetniškem vprašanju, ki obravnava podnebni zlom, pa dr. Dedić pristojnim službam postavlja dve vprašanji, in sicer: kdaj bo MOL pripravila Strategijo prilagajanja podnebnim spremembam ter ali načrtuje vključitev v sledilnik CDP-ICLEI, po katerem mora mesto, ki si prizadeva za uvrstitev na seznam mest “A”, javno objaviti popis emisij za celotno mesto in pripraviti podnebni akcijski načrt.
Platforma Disclosure Insight Action, ki spremlja napredek v več kot 1.200 mestih in regijah v boju proti podnebnim spremembam, je na seznam A uvrstila 122 mest iz vsega sveta, med katerimi je tudi 21 evropskih mest, med temi ni nobenega slovenskega mesta. Disclosure Insight Action v svojem poročilu ugotavlja, da mesta na seznamu A sprejmejo trikrat več ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje v primerjavi z mesti, ki niso na tem seznamu. Zato je uvrstitev na seznam A znak, da si mesto resnično prizadeva izboljšati odpornost na podnebne spremembe, od česar pa je vedno bolj odvisna tudi kakovost življenja ljudi.