Ljubljana, 20. december 2023 – Slovenija je junija na Evropsko komisijo poslala posodobljen nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), s katerim pa Komisija ni v celoti zadovoljna, in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na načrtovani delež obnovljivih virov (OVE) v končni rabi energije do leta 2030. Ta je nižji, kot ga zahteva evropska zakonodaja. VESNA nad tem izraža ogorčenje, saj Slovenija zaradi sledenja kapitalskim interesom “elektro-monopolistov” ne izpolnjuje evropskih predpisov in zavez. Priča smo – na najvišji politični in gospodarski ravni – organiziranemu navijaštvu za jedrsko energijo in gradnjo drugega, celo tretjega bloka krške nuklearke, pri čemer nam iz rok polzijo priložnosti za evropsko financiranje nadgradnje električnega omrežja ter prehod k OVE in s tem tudi večji energetski samooskrbi.
Slovenija, ki se rada promovira kot zelena oaza in “druga Švica”, ki ima mimogrede trajno strategijo za energetsko (samo)oskrbo, ki med drugim temelji na manjšanju porabe kot tudi postopnem opuščanju jedrske energije, na področju energetike in podnebja nima ambicioznih ciljev. Ne le to, z deležem OVE, določenim na 30 – 35 % do leta 2030, ne sledimo niti minimalni evropski predpisani zahtevi, ki znaša 46 %.
Prihodnosti energetike v Sloveniji mora biti varna, zelena in pravična, a se o tem ne govori. Trenutno je diskusija omejena predvsem na navijaško enostransko propagiranje gradnje JEK2, ki pa ne more biti edina rešitev za dolgotrajno in stabilno preskrbo Slovenije z energijo. Noben način pridobivanja energije ni in nikoli ne bo povsem čist, zato je treba pri načrtovanju različnih rešitev upoštevati specifike prostora in okolja, kamor se umešča, kot tudi finančne zmožnosti – v Evropski uniji je na voljo precej virov za vpeljavo obnovljivih virov energije (OVE), ki pa jih Slovenija žal premalo uspešno izkorišča. Predvsem pa se moramo začeti pogovarjati tudi o varčevanju z energijo in konceptu odrasti tudi na področju energetike, kar mora biti podprto z resnično zeleno politiko.
Tudi na drugih področjih, npr. pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti, kjer ima Slovenija sicer nekoliko ambicioznejše cilje, Komisija opozarja, da slovenski načrt ne vključuje konkretnih ukrepov, s katerimi namerava Slovenija te cilje izpolniti. Tako ponovno ostaja bojazen, da bodo tudi te zaveze ostale le mrtva črka na papirju, na kar je VESNA – zelena stranka že opozorila, med drugim z odprtim pismom ministru Kumru. Odziva na pismo sicer ni bilo; mora pa Slovenija upoštevati priporočila Evropske komisije ter skladno s temi do konca junija 2024 pripraviti posodobljeni NEPN.
