“V mrtvem okolju je nemogoče kogarkoli nahraniti.” ali: Komu bi zares škodila prepoved glifosata?

Ljubljana, 7. 12. 2022 – 15. decembra se izteče petletno podaljšano dovoljenje za prodajo herbicida glifosat v Evropski uniji. EU je namreč leta 2017, kljub državljanski pobudi za prepoved glifosata, dovoljenje za rabo tega podaljšala za 5 let, pri čemer je tudi Slovenija glasovala “za”, a ob tem zavzela pomembno stališče za prepoved po pretečenem tri- do pet-letnem prilagoditvenem obdobju za kmetijstvo. Ker gre za snov, ki ima dokazano škodljive posledice ne le na okolje pač pa neposredno na  zdravje ljudi, v VESNI – zeleni stranki odločevalce, v prvi vrsti ministrico za kmetijstvo in predsednika vlade, pozivamo k spoštovanju predhodne odločitve in nasprotovanju ponovnemu podaljšanju dovoljenja za prodajo in rabo na območju EU; 5-letno obdobje je namreč poteklo. Prav tako močno podpiramo predlog Uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.

Glifosat je herbicid – pesticid, ki ga najdemo v fitofarmacevtskih sredstvih (FFS) za zatiranje plevela. Po do sedaj znanih raziskavah številnih strokovnih institucij gre za rakotvorno snov, ki ima lahko negativen vpliv na zdravje ljudi. FFS oz. njihovim ostankom smo lahko izpostavljeni kot neposredni uporabniki, pa tudi kot potrošniki (npr. ostankom v hrani in pitni vodi) ali prebivalci v bližini škropljenih površin; glifosat pa je strupen tudi za vodne organizme.

Evropska komisija je junija letos – po skoraj dveh desetletjih neuspešnih prizadevanj za zmanjšanje škodljivih kmetijskih kemikalij s strani Evropske državljanske pobude “Rešimo čebele in kmete” – sicer pripravila predlog za prvo pravno zavezujoče zmanjšanje pesticidov v EU: Uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev, a se kaže, da bodo odločevalci podlegli interesom močnih lobističnih skupin na strani proizvajalcev (med njimi tudi Monsanta), zato med organizacijami državljanske pobude vlada utemeljeni strah, da bi kmetijski ministri lahko zavrnili predlog Komisije za zmanjšanje pesticidov, ki ga je med drugim podprlo kot 660 znanstvenikov.

Glede na trenutno politično klimo in močne lobistične pritiske proizvajalcev je pričakovati, da bo Evropska komisija podaljšala dovoljenje za rabo glifosata, sicer za eno leto, a kljub temu, da je znotraj EU – tako med kmetijskimi organizacijami (npr. IFOAM, Via Campesina …), okoljskimi organizacijami, zelenimi strankami kot tudi ozaveščenimi državljani_kami – prisotno močno nasprotovanje nadaljnji uporabi tega sredstva.

Nadaljni rabi glifosata ostro nasprotuje tudi Evropska zelena stranka (European Green Party). Thomas Waitz, sopredsednik Evropske zelene stranke (EGP) in evropski poslanec:

“V mrtvem okolju bo nemogoče kogarkoli nahraniti. Za zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti je opuščanje rabe pesticidov nujno.”

V VESNI – zeleni stranki menimo, da je – poleg omejitve rabe glifosata – treba nujno vzpostaviti učinkovit nadzor nad uporabo pesticidov v kmetijstvu in vsekakor podpiramo predlog zmanjšanja. Konvencionalno, preobsežno industrijsko kmetijstvo, ob zasledovanju ekonomije obsega, namreč s prekomerno porabo pesticidov in rakotvornih snovi vpliva na izgubo števila in raznovrstnosti opraševalcev, ki so ključnega pomena za prehransko varnost. Zato si med drugim prizadevamo za restrikcijo pravil glede rabe pesticidov in drugih snovi, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost, na drugi strani pa za povečanje deleža zemljišč za ekološko kmetijstvo ter ustrezne spodbude za kmete.

Ne moremo se strinjati s strališčem Kmetijsko-gozdarske zbornice, da bi “Prepoved uporabe glifosata bi pomenila škodo za slovensko kmetijstvo”  kot tudi ne, da je “Uredba o trajnostni rabi FFS za Slovenijo nesprejemljiva”. Prav tako opozarjamo na zavajajoče prikazovanje posledic vojne v Ukrajini na prehransko samooskrbo in prehransko krizo. Omogočanje nadaljnje rabe pesticidov nas dolgoročno ne rešuje pred prehransko krizo, ampak vodi v naslednjo, še večjo in s trajnešimi posledicami.

Poudarjamo ravno nasprotno: Kmetijstvo je med sektorji, ki so najbolj izpostavljeni posledicam podnebnih sprememb, vendar z netrajnostnimi praksami pridelave hrane zelo vpliva na onesnaževanje voda, podtalnice in tal in ter znatno prispeva k izpustom toplogrednih plinov. Intezifikacija kmetijstva, slabšanje kakovosti tal, erozija in pozidava ter fragmentacija kakovostnih kmetijskih zemljišč povečujejo ranljivost Slovenije, ko gre za prehransko samooskrbo. Prehod na trajnostno in okoljsko odgovorno kmetijstvo je zato nujen.

Temu pritrjuje tudi predsednik IFOAM Organics Europe (t. j. evropske krovne organizacije za ekološko pridelavo hrane in kmetijstvo), Jan Plagge, ki je med drugim dejal:

“Več kot tristo tisoč ekoloških kmetov po vsej Evropi vsak dan dokazuje, da modeli kmetovanja, kot so ekološki in drugi agroekološki postopki, ki ne uporabljajo sintetičnih gnojil in pesticidov, lahko prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in hkrati zagotavljati zdravo hrano najboljše kakovosti in v zadostni količini.”

Več informacij: pr@vesnazelenastranka.si / 041/793-584