V VESNI – zeleni stranki smo z ogorčenjem sprejeli novico, da nameravajo zavarovalnice znatno podražiti premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, želimo zavarovalnice, predvsem pa Vlado RS spomniti na cilje trajnostnega razvoja na področju zdravja, ki se jim s takimi ukrepi odmikamo. V VESNI si prizadevamo za enak dostop do zdravstvenih storitev za vse ter za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Od Vlade RS pričakujemo, da obljubljene zdravstvene reforme ne gradi na plečih državljank_ov, ampak najprej poseže v profite zavarovalnic.
Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE – zelene stranke: “Napoved zavarovalnic smo sprejeli z ogorčenjem. Gre namreč za povsem nesorazmerno povišanje cen premij, za okoli 30 %, ki ni nikakor upravičeno, ravno nasprotno. V času epidemije in po njej smo priča krčenju obsega pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Realnost slovenskega sistema javnega zdravstva je, da tisoče ljudi pušča brez osebnega zdravnika_ce, ginekologa_inje ter dostopa do zobozdravnika_ce, vrste za specialistične obravnave in zdravstvene posege pa so nesprejemljivo dolge, nenazadnje nam tragični primer minulih dni kaže tudi nevzdržno sliko na področju zagotavljanja nujne medicinske pomoči, ki ljudi pušča umirati pred vrati.”
7. aprila obeležujemo svetovni dan zdravja, zato želimo ob tem dnevu v ospredje postaviti 3. cilj Agende trajnostnega razvoja 2030, ki nas obvezuje “Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih”, še posebej pa (cilj 3.8): “Poskrbeti za splošno zdravstveno zavarovanje, ki vključuje zaščito pred finančnimi tveganji, dostop do kakovostnih osnovnih zdravstvenih storitev /…/”. V VESNI – zeleni stranki si prizadevamo za zagotavljanje resnično enakega dostopa do javnega zdravstva, ki je sedaj že močno načeto, prav tako pa vedno nova in dražja zavarovanja to dostopnost še dodatno odmikajo od velike skupine državljank_ov.
Pomanjkanje zdravstvenega osebja, pomanjkljiva in zastarela oprema in prostori, prenizek delež sredstev (pod povprečjem EU), ki jih namenjamo javnemu zdravstvu, vse to je dodatno prizadelo zdravstveni sistem. Zanemarjanje primarnega zdravstva v zadnjih 25 letih je pustilo jasne posledice. Z različnimi sistemi spodbud (štipendije, plače, možnosti dodatnega izobraževanja, ustreznejši delovni urniki …) bi lahko povečali število zdravnikov_ic, ki jih kronično primanjkuje. Prav tako so v zdravstvu velike razlike v plačah, prikrajšani so predvsem mladi zdravniki. Številne zlorabe plačnega sistema ter visoka korupcijska tveganja, povezana z nabavo medicinske opreme, pripomočkov in zdravil pa ustvarjajo nenehno finančno luknjo v zdravstvenem sistemu. Finančne vire je zato treba iskati najprej tam, ne pa na plečih zavarovank_cev.