Ljubljana, 14. 9. 2023 – 300 dni pred volitvami v Evropski parlament je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen nagovorila evropske poslance_ke. V Sloveniji smo govor poslušali_e tudi v luči nedorečene in v nedoločeno obdobje zamaknjene popoplavne obnove, po tragediji, ki je neizogibna posledica podnebnih sprememb in ki bi se jih lahko vsaj do neke mere izognili_e s pravočasnim ukrepanjem – globalno in lokalno. Govor predsednice je ponudil mnoge vsebinske poudarke, povezane z okoljsko politiko na različnih področjih, ki jih v Sloveniji večinoma sploh ne naslavljamo, saj prava zelena politika nima moči in besede. VESNA si bo prizadevala, da bodo naši_e izvoljeni_e predstavniki_ce vztrajali_e pri spoštovanju vrednot EU, ki je zgrajena na sodelovanju in solidarnosti, kar se je pokazalo tudi v preteklih krizah in ne nazadnje tudi ob letošnjih poplavah, seveda pa tudi pri izpolnjevanju zavez Evropskega zelenega dogovora.
Zeleni dogovor, eden večjih uspehov von der Leyen, pomeni prelomnico, saj je EU – prvič v svoji zgodovini – boj proti podnebnim spremembam uvrstila med najpomembnejše prednostne naloge. Vseeno pa v zadnjem času, tako na ravni EU kot tudi v Sloveniji, kljub očitnim posledicam podnebnih sprememb, spremljamo pozive k moratoriju zavez zelenega dogovora, ki prihajajo večinoma iz (skrajnega) desnega političnega pola. Ta svojo priljubljenost vseskozi gradi na populizmih, ki pa so tokrat usmerjeni v zanikanje podnebnih sprememb oz. njihovih posledic, pod domnevno skrbjo za razvoj evropskega gospodarstva. A ne gospodarstvo ne kmetijstvo nista področij, ki bi ju skrb za okolje kakorkoli izključevala ali omejevala. Ravno nasprotno. Zato je pomembno izpostaviti nekaj (spregledanih) poudarkov razprave v Evropskem parlamentu, ki jih naslavlja tudi VESNA:
Skrb za okolje in skrb za kmetijstvo in prehrano sta eno. Skrb za okolje nikakor ne pomeni boja proti kmetijstvu, ampak za njegov sonaravni razvoj. Brez narave tudi hrane ni; dovolj zdrave in kakovostne hrane bomo zagotovili le na zdravi in odporni zemlji. Prihodnost konkurenčnega evropskega gospodarstva temelji na uspešnosti zelenega prehoda Evrope, obnovljivih virih energije in zelenih tehnologijah, kar v en glas poudarjajo gospodarstveniki sami. Ravno to prinaša številne inovacije in nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, česar se najrazvitejše države začenjajo zavedati, drugi pa “rešitve” iščemo v poceni delovni sili za umazano industrijo (primer Magne).
Uroš Macerl, sopredsednik VESNE: “V Sloveniji se o teh temah ne pogovarjamo – tiste, ki si tega želimo, vladajoča politika in širši medijski prostor namerno preslišita, ljudem pa ponudita puhlice, ki niso nič več od zelenega zavajanja. Prav tako imamo občutek, da si vladajoča politika želi, da dogajanje v Evropskem parlamentu doma ostane spregledano. V VESNI – zeleni stranki bomo vztrajali pri spoštovanju zavez Evropskega zelenega dogovora, ob sočasni skrbi za razvoj sonaravnega kmetijstva in gospodarstva, ki gradi z odgovornostjo do okolja. Predvsem pa moramo zagotoviti, da bo ta prehod pravičen in ne mogoč je za tiste, ki si ga finančno lahko privoščijo, da bodo bremena pravično porazdeljena – uspeh je možen samo, če ukrepe oblikujemo skupaj z ljudmi – ob upoštevanju njihovih življenjskih situacij in skrbi, resnično socialno pravično.”
Urša Zgojznik, sopredsednica VESNE: “Evropa in ves svet začenjata čutiti posledice podnebnih sprememb. O njih ne govorimo več v prihodnjiku, ampak jih vse pogosteje doživljajo v domačem okolju. Požari, suše, poplave, lakota, migracije, vojne … Živeti na isti način kot do sedaj, kmetovati, graditi, zagotavljati pokojnine, izobraževati … ne bo več možno. Istega načina reševanja težav si želi samo ista politika. A nič od tega ne more in ne sme biti na isti način kot sedaj.
To velja tudi za popoplavno obnovo – ne smemo obnavljati istih objektov, na istem mestu, na isti način. Obnova ni samo finančno izplačilo posamezniku. Obnova in prihodnja vlaganja bodo morali upoštevati študije, sodelovanje s stroko in dialog z ljudmi. Ocenjenih 5 do 7 milijard evrov za obnovo po poplavah bomo zelo težko nabrali (če sploh), zato je še toliko bolj pomembno, kam in kako jih bomo vložili. Nihče nima pravice tega denarja zapraviti za instant in nepremišljene rešitve, ne da bi upošteval ključne prihodnje izzive in tudi usmeritve, ki rešujejo ljudi in ohranjajo naravo. VESNA bo v prihodnjih mesecih aktivno sprožala vprašanja, povezana z vlaganjem sredstev v trajnostno obnovo.”
